Kako izbrati pravi probiotik? (2. del)

probiotiki

Pred vami je dolg in celovit članek o probiotikih. Za tiste, ki želite le povzetek:

  • Probiotiki vplivajo na vsak organ v telesu in njihovo delovanje je zelo kompleksno.
  • Probiotike lahko delimo na dve veliki vrsti, tiste, ki zmeraj prebivajo v črevesju in tiste, ki so v njem le kadar jih zaužijemo.
  • Probiotike jemljite do pol ure po jedi najbolje skupaj z virom prebiotikov.
  • Če iščete probiotike za imunski sistem vzemite nekaj splošnega, dobre kvalitete.
  • Ob zaprtju iščite čim več bifidobakterij.
  • Proti driski dobro delujejo S. Boulardii in zemeljski mikroorganizmi.
  • Dojenčki in otroci do 2 leti starosti imajo popolnoma drugačni mikrobiom in potrebujejo posebne probiotike.
  • Od posebnih probiotikov lahko imajo koristi tudi starejši od 60 let.
  • Tisti s histaminsko intoleranco potrebujejo čim več sevov, ki razgrajujejo histamin.
  • Pojavljajo se novi probiotiki za zdravje možganov in psihološke težave.
  • Probiotiki so pomemben del zdravja zob in dlesni.
  • Svojevrstne bakterije prebivajo v ženskih sečilih, rodilih in spolovilih.
  • Antibiotiki ubijajo vaše črevesne bakterije, zato je jemanje probiotikov v takšnih primerih še toliko bolj priporočljivo in koristno.

Prejšnji teden smo vam podali nekaj informacij o tem, kako izbrati čim kvalitetnejše probiotike ter na kaj bodite pozorni pri shranjevanju in dostavi.

V današnjem prispevku vam bomo predstavili različne tipe probiotikov in kdaj so kateri primerni, ter do dotaknili tudi vprašanja, kdaj je probiotike najbolje jemati.

Učinki probiotikov

Splošno se probiotiki jemljejo predvsem zaradi urejanja prebave in izboljševanja imunskega sistema, ni pa to edini njihov učinek.

Vemo, da črevesne bakterije vplivajo na skoraj vsak organ v telesu in vemo, da lahko s probiotiki vsaj deloma vplivamo na naše črevesne bakterije ter posledično izboljšamo naše zdravje in počutje. Česar pa ne vemo natančno je, kakšna je točna povezava, kaj katera bakterija sproži v telesu in na kakšen način se to zgodi. Vsaka bakterija reagira s tisočimi drugimi bakterijami, našim imunskim sistemom, encimi in hrano, ki smo jo zaužili. In šele nato lahko pričakujemo njihove učinke.

Kar vam želim povedati je, da so probiotiki, trenutno še zmeraj zelo površna znanost. Vemo, da delujejo, ne vemo pa točno kako in zato je težko priporočat točno določeno sestavo. Praviloma se zato priporočajo široki spektri sevov.

Verjetno je ni bolezni, na katero črevesje in črevesne bakterije ne bi vsaj delno vplivalo, najmočnejše povezave pa so s prebavo in črevesnimi boleznimi (Kronova, ulcerozni kolitis), zdravjem sečil in spolovil, alergijami, prehladi, zdravjem zob in dlesni, ter močne povezave z zdravjem možganov in psihe (depresija, demenca…).

Vrste probiotikov

Probiotike lahko delimo na dve vrsti; na tiste, ki

  • permanentno naseljujejo naše črevesje (npr. klasični Laktobacilusi in Bifidobakterije) in
  • tranzitno floro, ki se v črevesju zadrži le kratek čas.

Permanentna flora se lahko hrani in razmnožuje v črevesju, tudi če je ne zaužijemo s hrano, medtem ko moramo tranzitno floro sproti zaužiti. Nekoč sta bili ti dve vrsti v ravnovesju, saj nismo tako močno pazili na čistočo hrane kot danes, ko jo skorajda steriliziramo preden jo zaužijemo.

Večina tranzitne flore so bakterije, ki tvorijo spore (spore forming) in zemeljski mikroorganizmi. Ti probiotiki (npr. Biospora), čistijo in uravnovešajo ostale bakterije v črevesju in lahko imajo zelo močan vpliv na počutje in prebavo. Bodite pozorni saj pri nekaterih povzročajo zaprtje, ni pa to pravilo.

Takšne oblike probiotikov so stabilne na sobni temperaturi in jih ni potrebno hraniti v hladilniku. Tudi želodčno kislino zlahka preživijo zato točen čas zaužitja ni pomemben.

Nekoliko drugače je s permanentnimi bakterijami, ki so praviloma zelo občutljive na okoljske spremembe. Večina dopolnil s probiotiki vsebuje te vrste bakterij.

Kako jemati probiotike?

Veliko študij je bilo narejenih na timing jemanja probiotikov in rezultati govorijo, da je največ živih bakterij preide v debelo črevo, kadar probiotike zaužijemo do 30 minut po hrani. Nato njihova možnost preživetja do kolona hitro upade.

Probiotiki in prebiotiki

Preden se zares poglobimo v specifične primere jemanja probiotikov je potrebno omeniti še prebiotike. Prebiotiki so hrana za črevesno mikrobioto in svojevrstno poglavje. Različni prebiotiki bodo spodbujali rast različnih bakterij zato je tudi tukaj izbira pogosto pomembna.

V tem članku le toliko, da če resnično želite doseči maksimalno od vaših probiotikov, dodajte dobro mešanico prebiotikov. Najbolje, da jo vzamete skupaj s probiotikom in date bakterijam takoj tudi pravo hrano.

Pa še opozorilo. Če niste vajeni jemanja pro in prebiotikov, pričnite z majhnim odmerkov, saj vas bo velik odmerek najverjetneje napihnil. Zelo napihnil. In prepih bo celo noč…

BONUS: Proti vetrovom dobro pomaga aktivno oglje.

Probiotiki in imunski sistem

O imunskem sistemu smo govorili že veliko. Kadar želite s probiotiki ugodno vplivati na vaš imunski sistem, je najbolje poseči kar po dobri standardni mešanici sevov, ki ima vsaj 20 milijard živih organizmov in vsaj 8 sevov. Upoštevajte navodila o izbiri kvalitetnih probiotikov iz prejšnjega članka in se ne obremenjujte dodatno z izbiro.

Probiotiki in prebava

Prebava je verjetno najpogostejši razlog poseganja po probiotikih. Odločitev tukaj je težka saj lahko vsak probiotik deluje različno na vsako osebo. Poskusil vam bom dati nekaj splošnih nasvetov.

Probiotiki za zaprtje

Kadar ste zaprti in želite pospešiti prebavo, poskusite s probiotiki, ki vsebujejo čim več bifidobakterij. Če dobite probiotik s čistimi bifidobakterijami, je lahko to za vas rešitev. Pomaga lahko močan klasični probiotik. Dodajte še kakšno suho slivo in večjo količino magnezija za začetek in nato nadaljujte s probiotiki in prebiotiki vsaj 2 meseca. Povečajte količino sadja in zelenjave.

Če se vam slučajno zgodi kontra učinek, zamenjajte strategijo in izberite drug probiotik.

Probitiki proti driski

Kadar imate drisko je pogosto učinkovit visok odmerek seva S. Boulardii ali pa zemeljski organizmi. S. boulardii je priporočljiv tudi pred in med izleti v malo »revnejše« dežele. Pričnite 14 dni pred potovanjem z dvema S. Boulardii zjutraj in dvema zvečer, ter nadaljujte še vsaj 14 dni na potovanju.

Pri driski zmanjšajte količino sadja (predvsem neolupljenega) in zelenjave ter oreškov.

Probiotiki in starost

Probiotiki in dojenčki ter otroci do 2. leta starosti

Črevesna flora se s starostjo spreminja. Največje sprememba je pri dojenčkih, ki svojo floro prejmejo od matere. Zaradi specifične hrane so njihove bakterije do približno drugega leta popolnoma drugačne kot bakterije odraslega človeka.

Klasični probiotiki zato niso primerni za dojenčke in otroke do dveh let starosti!

Na dojenčkovo črevesno mikrobioto močno vpliva carski rez, dojenčkove formule, prehrana matere (če doji) in zdravila.

Uporabite specifične formule za dojenčke, kot je na primer Probiotiki za dojenčke.

Probiotiki in otroci

Od drugega leta naprej lahko otroci vzamejo tudi probiotik za odraslega. Specifični sevi sicer teoretično lahko dodatno pomagajo okrepiti otrokov imunski sistem, kar pa je bistvena prednost posebnih formul probiotikov za otroke, je način jemanja, saj so pogosto v obliki žvečljivih tablet. Pri tem pazite na vsebnost umetnih sladil, barvil in arom.

Probiotiki in starejši od 60

Čeprav se bakterije v črevesju ne morejo postarati pa se v pozni starosti spreminjajo in spremljajo spremembe v počutju in zdravju. Še posebej se ujemajo s slabšim delovanjem imunskega sistema in prebave.

Praviloma se raznolikost in številčnost dobrih črevesnih bakterij, s starostjo manjša, naraščajo pa oportunistične bakterije (študije potrjujejo npr. manj bakteroidov, laktobacilov in bifidobakterij ter več klostridije).

Še zmeraj ne vemo ali so te spremembe vzrok ali posledica sprememb v staranju, saj se ne pojavljajo pri vsej populaciji in so različne glede na geografsko lokacijo. Podatkov pa imamo trenutno dovolj, da se za starejše od 60 let, priporočajo nekoliko spremenjene probiotične formule, ki »črevesno mikrobioto pomladijo«.

Probiotiki za oralno zdravje

Ali imate kdaj slab zadah? Kaj pa občutljive zobe na hlad, krvaveče dlesni, luknje v zobeh, slabo sklenino, zobni kamen, granulom, bel ali celo črn jezik?

V ustih prebiva na milijone bakterij. Čeprav so drugačne kot tiste v vašem črevesju, pa so vsi telesni mikrobiomi povezani med seboj. Te bakterije fermentirajo ostanke hrane med zobmi in tvorijo nove snovi, ki lahko škodujejo vaši sklenini, sluznici in dlesnim.

Ker so mikrobiomi povezani, lahko že navaden probiotik pomaga tudi pri zdravju zob in dlesni, če pa želite narediti nekaj specifično na tem področju, pa so priporočljivi probiotiki, ki so posebej formulirani za oralno zdravje. Praviloma so to posebni sevi v pastilah, ki jih raztopite v ustih, da čim več bakterij ostane v ustih.

Vsakič, ko popijete kozarec vode, pojeste milijon bakterij, in ko se poljubljate…

Probiotiki za ženske

Zelo specifična je tudi flora sečil, rodil in spolovil. Še posebej ženska vaginalna flora ima nižji pH od ostalih. Obstajajo vaginalete s probiotiki, ker pa je povezava s črevesno mikrobioto zelo močna, je zelo učinkovit tudi oralno zaužit probiotik.

Nizek pH pomeni bolj kiselkasto okolje. Nizek pH je pomemben za dobro zaščito pred drugimi patogeni, zato je za intimno nego pomembna tudi uporaba posebnih mil z nižjim pH.

Probiotiki in antibiotiki

Že ime razkriva, da so si PRO-biotiki in ANTI-biotiki, ravno različno. Antibiotiki so ubijalci bakterij (probiotikov), zato je pomembno, da ob jemanju antibiotikov, še posebej dobro skrbimo za naše črevesne bakterije.

Antibiotiki se predpisujejo ob bakterijskih vnetjih. Praviloma jih zaužijemo oralno in najprej pridejo v stik z bakterijami v črevesju. Antibiotiki niso tako zelo specifični, da bi črevesne bakterije pustili pri miru zato lahko pogosto povzročijo veliko, veliko težav s prebavo in gledano dolgoročno, tudi drugimi telesnimi sistemi.

Še najslabša je situacija, kadar so antibiotiki tako specifični, da uničijo le del dobrih bakterij. S tem povzročajo neravnovesja in disbiozo, ki jo je pogosto težko popraviti.

Zmeraj, kadar morate jemati antibiotiki, vam resnično polagam na srce: Vzemite tudi probiotik. Vaše črevesje in vaše telo vam bo hvaležno.

Obstajajo specifične formule za boj proti škodi antibiotikov v črevesju. Pričnite jih jemati s prvim dnem jemanja antibiotika ali čim hitreje po tem, ko ste pričeli. V opozorilo še to: PROBIOTIKOV NE JEMLJITE SKUPAJ Z ANTIBIOTIKI! Če ju boste vzeli skupaj, bosta eden drugemu izničila učinek in ne boste imeli nič od nobenega. Med probiotikom in antibiotikom mora biti vsaj 2 do 3 ure razmaka.

Probiotiki in histamin

Histamin vam vsem najverjetneje ne bo poznan. Gre za molekulo, ki v našem telesu povzroča alergijske odzive. Proizvaja ga torej naš imunski sistem, nahaja pa se tudi v hrani in je stranski produkt fermentacije (hranjenja) nekaterih bakterij.

V telesu imamo encim DAO (diaminoksidaza), ki razgrajuje histamin. Posamezniki, ki tega encima ne proizvedejo dovolj, imajo t.i. histaminsko intoleranco, kar pomeni, da imajo težave s hrano, ki ni popolnoma sveža (predvsem ribe, meso), ki je fermentirana, ter npr. siri, čokolado, vinom…

Dobra novica je ta, da lahko histamin razgrajujejo tudi črevesne bakterije, slaba pa, da ga lahko tudi proizvajajo. Specifične probiotične mešanice, so sestavljene tako, da vsebujejo le seve bakterij, ki histamin razgrajujejo in eden takšnih je Ther biotic Metabolic formula.

Probiotiki in alergeni

Če že govorimo o histaminu in alergijah, pa bo za nekatere pomemben podatek tudi o v probiotikih vsebujočih alergenih. Klasični alergen v probiotikih je mleko, saj so laktobacilusi neke vrste mlečne bakterije. Kljub temu je probiotike mogoče proizvesti brez, da vsebuje kateri koli znan alergen. Bodite pozorni na deklaracijo in ob enem poglejte tudi, da ne vsebujejo kakšnih umetnih sladil, barvil in arom.

Probiotiki in možgani/psiha

Kot zadnje omenimo še povezavo črevesnih bakterij z našimi možgani. V angleškem jeziku je pogosto v uporabi fraza »Gut-brain Axis« oz. Os črevesje-možgani.

Vemo, da je črevesje z možgani neposredno povezano, in da lahko bakterije močno vplivajo na naše vedenje, čustvovanje in kognitivne funkcije. Ali ste vedeli, da obstaja bakterija zaradi katere imate 5x večjo možnost, da boste umrli v prometni nesreči? Enostavno vas »nagovori« na samomorilske misli (v živalskem svetu je takšnih primerov še veliko več in veliko bolj ekstremnih, npr. kordiceps).

Vemo, da je črevesna mikrobiota močno povezana z depresijo, bipolarno motnjo in shizofrenijo. Celo tako močno povezana, da obstajajo posebne klinike, ki (zelo uspešno) zdravijo takšne primere s transplantacijo črevesnih bakterij.

Pri probiotikih počasi prodirajo na tržišče posebni sevi, ki optimizirajo to črevesno-možgansko povezavo in morda je prav to nekaj za vas.

Če ste se prebili z menoj skozi celoten članek vam čestitam, sedaj veste o probiotikih več kot 99% populacije. Upam, da vam bo znanje v prihodnosti koristilo, vesel pa bom kakšnega komentarja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja