Koronavirus – kaj je in kako lahko ukrepam? 1. del

korona virus, covid-19, fmed.eu

Zapirajo se gostinski lokali, letališča in meje, praznijo se trgovine s hrano in nastaja splošna panika. To je danes koronavirus oziroma natančneje COVID-19.

Vendar, ali je splošen preplah upravičen? Ali je virus resnično tako nevaren?

Mnogi imajo verjetno pred očmi prizore iz filma 28 dni pozneje, a zagotavljam vam, da je takšen scenarij daleč od realno možnega. Večina ljudi danes ukrepa na podlagi nepravilnih in nepopolnih informacij.

Res je, da veliko o tem korona virusu še ne vemo, pa vendar vemo dovolj, da splošen preplah ni potreben.

Kaj je koronavirus?

Najprej morate razumeti s čim sploh imamo opravka. Coronavirusi so skupina virusov, ki lahko okužijo ljudi in živali. Simptomi pri živalih in ljudeh so različni, značilno pa je, da pri ljudeh povzročajo bolezni dihal, ki so praviloma blage.

Na primer koronavirus najpogosteje povzroči le blag prehlad, občasno pa so lahko nekateri sevi tudi smrtno nevarni.

Prvi coronavirus smo odkrili v 60. letih prejšnjega stoletja, pri piščancih z bronhitisom ter dva seva, ki povzročata prehlad pri ljudeh z oznako 229E ter OC43.

Najbolj znana koronavirusa sta:

  • SARS (Severe Acute Respiratory Syndrome) in
  • MERS ,

od katerih je prvi izbruhnil leta 2003 v Aziji ter se od tam razširil po vsem svetu in drugi leta 2012 z izvorom v Savdski Arabiji.

Okužba s SARS koronavirusom je imela 9% smrtnost, v rizični skupini ljudi (nad 60 let) pa skoraj 50% smrtnost.

Še huje je bilo pri okužbi z MERS coronavirusom, kjer je bila smrtnost kar 30% skozi celotno populacijo.

Cepiv in protivirusnih zdravil za koronaviruse trenutno še nimamo.

Kaj je COVID-19?

Ker je korona virusov več sevov je pomembno, da jih med seboj ločimo, saj imajo tudi zelo različne simptome. Torej trenutni koronavirus, ki povzroča pandemijo z izvorom iz province Wohan, Kitajska se imenuje COVID-19 oziroma COronaVIrus Disease 2019. Nekateri mu dodajo še oznako »novel«, kar pomeni, da je bil ta sev na novo odkrit.

COVID-19 torej spada v enako kategorijo virusov kot sta SARS in MERS ter zelo pogosti virusi, ki povzročajo navaden prehlad.

Simptomi okužbe s coronavirusom COVID-19

Splošni simptomi koronavirusa 2019 so vročina, (suhi) kašelj ter zadihanost. Manj pogosti simptomi so bolečine v mišicah, izkašljevanje mukusa iz pljuč (»moker« kašelj) ter vneto grlo. Večina okužb ima le blage simptome, približno 15% pa zboli resneje, kar se kaže v obliki pljučnice in odpovedi notranjih organov.

Trenutna ocena je, da je 18% obolelih popolnoma brez simptomov.

Inkubacijska doba (čas od okužbe do prvih simptomov) je med 2 in 14 dni, v povprečju 5 do 6 dni.

Čas do ozdravitve je približno 14 dni od začetka simptomov za lažje simptome ter 3 do 6 tednov pri težjih primerih. Čas nastopa težjih simptomov je približno 1 teden po prvih simptomih.

Prve ocene so, da približno 2,3% obolelih potrebuje napravo za predihavanje.

Smrtnost okužbe s koronavirusom 2019

Trenutni podatki so le približna ugibanja na podlagi statistike, ki jo imamo predvsem iz Kitajske ter sedaj tudi drugih držav po Svetu. Navedeni podatki se bodo sčasoma z veliko verjetnostjo dodatno znižali, tako vsaj kažejo praktični primeri drugih epidemij in pandemij, vključujoč SARS in MERS, ker smo prave podatke dobili šele po več kot letu dni. Dodaten dejavnik je tudi čas, saj s časom spoznavamo okužbo ter razvijamo boljše terapije, kar zmeraj zniža smrtnost.

Pri COVID-19 je verjetnost še toliko večja, saj ugotavljamo, da je večina otrok in mlajših odraslih skorajda brez simptomov. Takšni primeri trenutno niso zajeti v statistiko okužb zato je ocenjena smrtnost najverjetneje višja od realne.

Trenutna ocenjena smrtnost za COVID-19 je med 1 in 5% okuženih. Statistika iz Kitajske je sledeča:

  • Med moškimi 2,8%
  • Med ženskami 1,7%
  • V populaciji pod 50 let starosti manjša od 0,5%
  • V populaciji nad 70 let starosti 8%
  • Nad 80 let 14,8%

Svetovna statistika trenutno kaže na 1,4% smrtnost, kar je že občutno nižje kot podatki iz Kitajske. Odličen je tudi podatek, da do sedaj še nismo zabeležili smrtnega primera pri starosti pod 10 let

Dostopnost do zdravstvene oskrbe je velik dejavnik smrtnosti, pričakovana smrtnost v Evropskih državah in ZDA je zato nižja.

Moje osebno mnenje je, da se bo na koncu, ko bomo uspeli zbrati statistiko vseh okuženih, smrtnost ustalila blizu 1% obolelih.

Smrtnost se razlikuje tudi glede na zdravstveno stanje obolelega in sicer:

  • Populacija brez predhodno znanih zdravstvenih težav, smrtnost 0.9%
  • Oboleli za rakom, 5,6%
  • Hipertenzija oziroma povišan krvni pritisk, 6%
  • Kronične dihalne bolezni, 6,3%
  • Diabetes, 7,3%
  • Srčno-žilne bolezni, 10,5%

V primeru smrti, ta nastopi praviloma med 2 in 8 tednom po nastopu simptomov.

Primerjava smrtnosti COVID-19

Za informirane določitve je potrebno postaviti COVID-19 v perspektivo z ostalimi vzroki smrtnosti. Verjetno bo najlažje, če ga primerjamo z navadno gripo, za katero smo verjetno vsi že kdaj zboleli in jo dobro poznamo.

Gripo ne povzroča koronavirus temveč, enostavno virus gripe. Simptomi COVID-19 in virusa gripe so zelo podobni. Simptomi pri gripi praviloma nastopijo 2 dni po okužbi, kar je nekoliko hitreje kot pri koronavirusu 2019. Ozdravitev je tipično v roku enega tedna.

Težje oblike gripe prav tako povzročajo pljučnico, astmo ter odpoved srca.

Okuženi so kužni praviloma med drugim in sedmim dnevom okužbe, lahko pa tudi dlje.  Faktor prenosa na druge je okrog 1,4 in praviloma so tudi pri gripi okuženi kužni preden imajo  prve simptome.

V razvitih državah za gripo zboli letno približno 20% otrok in 10% odraslih.

Točnih podatkov kužnosti za COVID-19 ne poznamo vendar jih ocenjujemo na podobno stopnjo kot jo ima močna sezonska gripa oziroma morda malenkost višje. Trenutno zgleda da je faktor okužb oziroma R0 za koronavirus 2019 približno 2,2 (1,4 za gripo), torej vsak okuženi po tem podatku okuži 2,2 človeka. Vzemite ta podatek z rezervo, saj je eden najmanj natančnih kar jih imamo.

Ocenjevanje smrtnosti za gripo je težko, saj veliko ljudi sploh ne gre k zdravniku in zato niso zabeleženi v statistiki. Smrtnost za gripo je tudi veliko večja v revnejših državah, zato je pomembno, da se primerja globalna statistika z globalno statistiko.

Leta 2017 je WHO podala oceno, da letno za posledicami gripe umre med 290.000 in 650.000 ljudi (ne upoštevajoč pandemije).

Težjih primerov gripe (npr. pljučnica) je letno med 3 in 5 milijonov.

Ocena smrtnosti za navadno sezonsko gripo je približno 0,5%, kar je vsekakor nižje od ocenjene smrtnosti koronavirusa, ki je trenutno nekje med 1 in 2%.

Razlika med smrtnostjo gripe in coronavirusa 2019 je tudi v tem, da od gripe umre veliko otrok, medtem ko za koronavirusom še nismo zabeležili smrti pod 10 let starosti.

Še boljšo perspektivo dobimo, če primerjamo absolutno število smrti za gripo, ki je v letošnjem letu, do danes (15.3.2020) ocenjena na skoraj 100.000 ljudi, za COVID-19 pa je do sedaj umrlo nekaj manj kot 6.000 ljudi. To je le 6% v primerjavi z navadno gripo.

Želite še več primerjav smrti letos do danes?

  • HIV/AIDS: 344.128
  • Rak: 1,681.266
  • Kajenje: 1,023.355
  • Alkohol: 512.002
  • Prometne nesreče: 276.340

Za gripo imamo cepiva, ki so približno 15% učinkovita (možnost, da zbolite je 18,1% namesto 21,5%).

Kljub temu, ogromno ljudi mirne volje kadi, vozi avtomobile in pije alkohol, hkrati pa širijo paniko zaradi koronavirusa.

Ali so ukrepi in panika zaradi koronavirusa upravičeni?

Odgovor na to je zelo težaven in zavedati se moramo, da so v današnji družbi pomembna tako življenja kot tudi gospodarsko-ekonomski dejavniki.

Prepričan sem, da se nekateri med vami sedaj z mano ne strinjate in da so pomembna le človeška življenja, pa vas vprašam zakaj potem ne ustavimo celotnega cestnega prometa in prihranimo četrt milijona življenj letno?

Od trenutnih ukrepov bo ostalo na sto-tisoče ljudi brezposelnih, gospodarska recesija bo marsikoga pahnila v revščino in bedo ter posledično smrt, kvaliteta življenja se je že in se še bo zmanjšala milijonom ljudi.

Celotnega davka v obliki življenj, zaradi posledic ukrepov ne bomo nikdar mogli izračunat a predvidevam, da ne bo majhen.

To pa seveda ne pomeni, da ukrepi niso smiselni. Vsekakor se strinjam, da je potrebno upočasniti obolevanje, da se oskrbi čim več težje obolelih s potrebno medicinsko oskrbo.

Prepovedi potovanja so smiselne in do neke mere tudi prepovedi druženja. Slednje bi bile iz mojega vidika smiselne le za rizične skupine in posameznike, ki imajo stike z osebami rizičnih skupin (torej starejši od 60 let in tisti z obstoječimi kroničnimi obolenji kot so diabetes, srčno-žilne bolezni in kronična obolenja dihal). Ker pa žal sami nismo dovolj pazljivi, da bi omejili stike z starejšimi in drugimi rizičnimi osebami, je pravilno, da omejitve stikov veljajo za vse.

Nekako razočaran sem nad neodgovornostjo zdravstvenih delavcev, ki so veliko prispevali k razširitvi okužb po nepotrebnem. Prav tako sem razočaran na nekaterimi objavami zdravnikov z nakupovanjem v maskah, rokavicah, slačenjem pred domom in podobnimi zgodbami, ki samo širijo preplah med ljudstvom.

Uporaba zaščitnih mask je v večini primerov nepravilna in s tem tudi neodgovorna. Vsi goreči zagovorniki odgovornega ravnanja v smislu okužbe, prosim, prenehajte nositi maske, če niste sami okuženi ali sumite, da bi lahko bili okuženi in prepustite zaščitne maske tistim, ki jim bodo zares koristile. Svetovno namreč močno primanjkuje zaščitnih mask.

Še enkrat, zaščitne maske vam ne bodo pomagale, da se ne boste okužili, bodo pa pomagale, da ne boste okužili drugih. In ja, to velja tudi, če imate masko obrnjeno od znotraj navzven. Še več, maske se navlažijo in postanejo gojišče raznih virusov in bakterij.

Uporabna zaščitnih rokavic je nesmiselna v kolikor jih ne menjate takoj, ko se česa dotaknete. V nasprotnem primeru samo postanejo nov medij prenosa namesto vaših golih prstov. Temeljito umivanje rok je veliko učinkovitejše.

Nakupovanje hrane za pol leta vnaprej je še en takšen nesmiseln ukrep. Ne, trgovine se ne bodo zaprle popolnoma in ne, hrane ne bo zmanjkalo (razen če boste vso pokupili vnaprej, da jo boste doma zavrgli ker se bo pokvarila). Po drugi strani pa manjši kmetje, ki prodajajo običajno na tržnici javljajo izjemne presežke, ki jih trenutno nimajo kje prodati.

Ustvarjena javna panika in stres, ki pride z njo ima svoj negativni učinek na imunski sistem in prav zaradi tega imate več možnosti da zbolite za COVID-19 in več možnosti, da zbolite za resnejšo obliko.

Glede na to, da ni zdravil je vaš imunski sistem namreč edini, ki vas bo obvaroval ali pa pozdravil koronavirusa. Negujte ga.

Torej še enkrat, da se razumemo, ukrepi so potrebni in so na mestu, poskrbeti moramo, da bo število težje obolelih čim počasneje naraščalo, hkrati pa morajo biti ukrepi tudi dovolj smiselni, da ne bodo povzročali škodo po drugi plati. Če bi bili vsi bolje informirani in disciplinirani, bi lahko 90% naših življenj potekalo nemoteno tudi ob koronavirusu.

Če mi ne verjamete, vam dam za konec še en zanimiv podatek. Iz meritev vemo, da ima čiste roke na letališčih le 20% ljudi. Če bi dvignili odstotek čistih rok na letališčih iz 20% na 60%, bi globalno zmanjšali prenos koronavirusa za 70% in to pri normalnem obratovanju letališč. Kaj pa obvezno pravilno umivanje rok kot ukrep, namesto ustvarjanja tisočih brezposelnih zaradi zapiranja gospodarskih dejavnosti?

Kako in kaj dejansko narediti za boj proti koronavirusom pa v drugem delu članka v kratkem. In ja, povedal vam bom tudi kako si pravilno umiti roke.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja