Še en članek na pomanjkljivo, sodobno hrano…

kritika sodobne prehrane

Enostavno ne moremo mimo nje saj povzroča kopico preglavic. Prehranska industrija se trudi ponuditi čim bolj zdravo hrano (in še bolj trudi čim več hrane prodati) in pravto je tista težava. Porast kroničnih bolezni ne moremo pojasniti z boljšimidiagnostičnimi metodami, okužbami ali kakšnimi drugimi akutnimi vzroki in kerse naši geni ne spreminjajo tako hitro, nam ostane le naš življenjski slog shrano, stresom, spanjem in toksini na čelu.

Če bi se s prehrano vrnili v čas pred »prehransko revolucijo«, bi nam vsem bilo veliko lažje.

Optimalna prehrana

Žal je vse skupaj prišlo že tako daleč, da tudi če se izogibate močno procesirani hrani, ne morete dobiti več optimalnih hranil za človeško telo.

Kaj je bilo v prehrani naših prednikov drugače?

Seveda je odvisno kako daleč nazaj se vrnemo. Če gremo v čas pred poljedelstvom smo jedli le to kar je rastlo v naravi in kar smo lahko ulovili. To pomeni, da smo jedli veliko bolj:

  • Raznoliko
  • Sezonsko
  • Absolutno BIO/EKO
  • Razmeroma neredno

Morda ne rano 100% optimalno vsekakor pa smo vase dobili veliko več raznovrstnih hranil in karkoli smo dejansko zaužili je bilo polno vitaminov, mineralov in fitohranil. Hkrati tudi nismo imeli onesnaženosti in stresa sodobnega sveta, nismo imeli umetne svetlobe, ki bi rušila naš cirkadiani ritem in dneva brez fizične aktivnosti praktično ni bilo.

Sčasoma smo nato pričeli s poljedelstvom in selektivno gojili rastline, ki so prinesle več pridelka in imele boljši okus (praviloma manj grenak – v grenkih sestavinah je največ hranil).

Obdelovali smo zemljo in na njej gojili zmeraj iste pridelke. Iste rastline izvlečejo iz zemlje ista hranila. Morda se vam zdi, da lahko nekaj kar v nedogled raste ampak ni tako. Ali ste kdaj posadili doma kakšno lončnico ter skorajda pozabili na njo. Čez nekaj let ste jo presadili in presenečeni ugotovili, da je v lončku le še polovica prvotne zemlje?

Nič magičnega ni v tem. Rastlina je enostavno »pojedla zemljo« in jo gradila v svoje korenine, steblo, liste, cvetove in sadeže.

Tako torej prihaja do izčrpavanja hranil v zemlji in česar ni v zemlji ne more biti v zelenjavi (ali sadju) in potem tega tudi ne more biti v živalih (in ljudeh), ki te rastline jedo.

Celotna prehranska veriga je torej v pomanjkanju.

Naša zemlja ni bila narejena za tako številčno populacijo

Če se pomaknemo nekaj stoletij v prihodnost so vsi prehranski umi usmerjeni v način, kako pridelati čim več hrane na čim manjšem prostoru in ta mora biti nepokvarljiva, vizualno popolna in po možnosti čim bolj zasvajajoča s svojim okusom. Vse ostalo je manj pomembno.

Tako imamo gensko spremenjene rastline, ki so odporne na pesticide in herbicide, paradižnike, ki lahko rastejo samo na vodi, zelenjavo in sadje, ki jih poberemo preden dozori, da lažje preživi par tisoč kilometrov poti do samopostrežne, kjer jo boste kupili vi. Do takrat bo preteklo v povprečju 21 dni, nato pa še dodaten teden preživela v vašem domačem hladilniku.

Brokoli izgubiskoraj polovico svojih koristnih lastnosti že 24 ur po tistem, ko je bilpobran.

Enostavno nas je preveč in kapitalistično naravnana in razdrobljena družba ne vidi do zdravstvenih stroškov na račun prehranskih dobičkov. Pravzaprav eden drugega napajata.

Ali je BIO rešitev?

Žal tudi BIO, EKO, permakulturno al kakorkoli drugače pridelana hrana ni enaka prehrani naših prednikov. Zemlja ni več takšna kot je bila včasih, tudi BIO vrste zelenjave so že sodobne verzije starih rastlin (npr. BIO koruza nima prav ničesar več skupnega s starodavno koruzo, razen imena), še zmeraj se pobira nedozorelo, še zmeraj čaka v trgovini…

Vsekakor je veliko boljša izbira, ne moremo pa reči, da je mogoče jesti tako kot so jedli naši predniki in tudi nasploh ni mogoče živeti na ta način. In s tem se moramo sprijazniti saj bi drugače morali zatajiti ves tehnološki napredek in razvoj. Eno brez drugega žal ne gre, to pa ne pomeni, da se ne moremo potruditi in narediti optimalno za svoje zdravje v tem trenutku.

Izogibanje procesirani hrani je dober začetek. Ne pozabite, industrijo (tudi prehransko) vodi kapitalizem. Če nečesa ne bomo kupovali se bo tudi nehalo proizvajati. Na koncu smo samo krivi za kvaliteto ponujene prehrane in zdravstveno sr(t)anje v katerem smo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja